Se prvežemo in že
sm srečna. Enepar se je mene spovnl, ene par sm se jih pa jest. Čist konc
prjazni so teli mozambičani. Do gvardije mje ostal še pol urce, glih za tahitro
večerjo. Pol ure po začetku se je pa začel sranje. Tko, k zadnič k smo bli tle.
Štiva ni primerna za tovor. Halo! Štive so za cuker prštimane, ne pa za rudo.
Kukrkol vso posadko vržt pokonc pa pičimo v štivo, kjer smo s kladučki tolkl po
tleh in odstranjeval rjo. (A nism zanč neki o štivi pa o šefli govorila :) ?).
No dobre dve urce smo počel jalovo delo, nakar so bli le zadovoljni in so odobril
štive. Če smo v tistih 2h urah kšno razliko naredl pa vprašanje. Zavlačvat so
mogl, k niso mel tovora prštimanga, sam kva k noben ne pomisle, da ne jebe s
tem kapitana ampak posadko, k more v štivo pucat. Kukrkol za mano je bla
prekratko noč, ko se zjutri spet zmislejo, da ena štiva ni dobra. Če bi bla še
normalna bi rekla: PA NE ME JEBAT, tko k se mi pa ne zdi nč več čudn, sm pa sam
skomignla z rameni in šla not. Po eni uri so rekl, da zdej je pa uredu. Glih
tolk, da vidjo, da gre en notr, poj je pa mir. Sicer4 sta se bosun in o.s., k
nimata nkol gvardije ampak delata sam na palubi, pol še cel dan notr skrivala
in pretvarjala, da ne vem kva delata.
Jest sm pa po skori
treh mescih oblekla kavbojke in odmaširala v mest. Družbo mi je delu model, k
prodaja internet in mi razkazu in pokazu še tist del mesta, k ga prej nism
vidla. Sicer spet samo en košček, ampak zdej vem še kje je kr velika tržnca na
ktero se mislem odpravt jutri pa kje so bankomati, policijska postaja in
podobno. Za zakluček izhoda sva šla pa še na dva pira in pico. (Aja pa mal
šopinga.) Nazaj v port sm se prvič v lajfu pelala z rikšo, ampak hb ne vozjo
tko k v Indiji, čeprov vozjo pa po »narobni« strani. Pol pa hitr na net pa
poskajpat z možem in ženo, k sm ju prvič vidla spet po dobrih dveh mescih. Pa
fejsbuk je biu tud kr fajn spet za videt. Kukrkol, glih mal pred gvardijo me
poklika pa še dobr prjatu »pomorski lonac« - ti že veš kdo si – in mi da precej
spodbudnih besed za naprej in za zdej, za ktere sm ful hvaležna. Cajt, ko maš
internet in na drug stran prijetne sogovornike itak čist prehitr mine. Sploh
zdej, k mje shodu SIM od simobila in ne morem niti klicat domov, dokler ne
pridemo v Evropo in mi mož ne pošlje nove sim.
Lahk rečem, da je
za mano uspešen dan. Prov dvigne moralo en takle port in tolk prjazni ljudje.
Aja za vse tiste k
ste se kdaj sprašval kva pomen Hakuna matata nej povem, da po kenijsko pomen
brez problema. Saj tko pravjo teli. Zdej pa vprašanje a so me nategnil al ne,
čeprov so se pol drug dan frizerke tud kr smejale, k sm rekla..
Na gvardiji sm bla
pa priča eni skori hudi nesreči. Nakladajo nam rudo s kontejnerji in te
kontejnerje zahlajo na ketno, k jo drži dvigau, no zdej enkrat se je pa zraven
zahaklu še en delovc in ga majster iz dvigala sploh ni vidu, tko da je biu že
par metrov od tal predn so unmu v dvigalu povedal, da nej spusti kontejner
nazaj na tla. Še dobr da se je dobr držu, oz. biu dobr zahaklan, drgač bi se
lahk vse skupi grdo končal. Sploh, če bi zletu 20m niži na beton al pa palubo..
Ni komentarjev:
Objavite komentar