Ja to je mornarsko življenje. Tolk k ga jest
popijem je nula prot ostalim, pa še jest ga preveč. Prvi dan op odhodu iz
Richard's baya je reku čif, če greva na en mejhn pir okol 12, pa da gre on pol
spat, jest pa delat do 17h na palubo. Pa je tko ratal, da je vmes pršu Andro
prašat, če va delala popoldne, al bova mela zvečer že gvardijo-ga je poslov
bosun vprašat in mu ni nikol ni dostavu odgovora. Smo fletno pirčkal do 4h k je
šu čif na most vs prklopljen, mi2 sva pa še nadaljevala do 5h, k mava kao konc
šihta. Pol sm pa čifu odnesla na most še en pirček, da bo laži zdržu do konca
šihta. Tko da sm na konc, po vseh napornih dneh šla spat ob pol 8h in gladko
spala 12 ur. :) Hb za odhod, k taga tempa neb več zdržala. Dopoldne pred
odhodom sva na skrivaj z Arielom (4. inženir) še skočila v mest po »zaloge«,
sej so nam rekl, da bonded-a (kao brezcarinska roba k smo jo naročl – kola,
čiki, pir, čokolade,…) dobimo šele po odhodu iz JAR-a. Itak sm mela spet celo
naročilnco za dobavt, pa sam eno uro cajta, da vse nabavm, k je biu odhod že ob
12h, midva sva pa mogla bit že nazaj ob 10h. Že prvi dan po odhodu sm zaslužla
20$, k so bli spet eni žejni. Mama-san/Marija Terezija me že kličejo. Itak, če
mam pa skor neomejeno zalogo vsega. Smo se z Androtam in čifom zajebaval, da
bojo kmal pirati hodil k men na obisk, pa del dobička nosil, k bom tolk
razvpita gangsterka.
Za
tiste, k slučajn ne veste, ja smo 2012 in ja po svetovnih morjih je skoz več
piratstva, to valda niso uni pirati brez nog, rok, učov in podobno, ampak majo
čisto taprave kalašnikove in hi-tech orožje. Napadajo ladje, k prevžajo
konkretno vredn tovor, jih ugrabjo, vmes če je kšn preveč pametn ga pa gladko
ustrelijo. No za te ladje pol zahtevajo odkupnino v miljonih dolarjev, kar
lastniki ponavad plačajo, sej je barka oz. tovor vredna še ene parkrat več, k
tist kar zahtevajo. Najbolj aktivni so med sueškim prehodom, Somalijo in
Indijo, tam se izvajajo tud takoimenovane piratske straže, če že barka tam pluje,
kar se pa zadnje cajte ladjarji rajš izogibajo. Piratske straže zgledajo tako,
da je na mostu vsaj 3-4 ljudi vsako uro dneva, da se ponoči pluje z ugasnjenimi
lučmi, in z ugasnjenim AISom (Automatic Identification System).
Poročila,
k jih dnevno dobivamo na ladjo, pa tud poročajo skor vsak dan o tem, da so kako
hotl ugrabt, jo napadl, al pa jo res ugrabil, tko da se ni za zajebavat.
No
iz bonded-a mje en spizdu 5 čokoladic, mislm lahk bi vprašu (mam na sumu našga
kelnarja, k je meu tud ene 5 snikersov »spravljenih«), ne razumem kva jim ni
jasn, tele čokoladice stanejo 70 centov, oni majo pa plače po 1200 evrov, 300
evrov več k jest, pa morjo še krast.. Uglavnm sm nalimala na vrata špajze: IF I
FIND OUT WHO TOOK MY CHOCHOLATES, BETTER GET SOME PROTECTION, COZ I KNOW WHERE
YOU LIVE! MOTHERFUCKER! KURAC! (vsi vejo za kurac). Zdej pa čakam, da bo pred
kšnimi vrati en dvometrski črnc, poj bom pa kuj vedla kdo je biu! :)
No
nasledn večer sm pa res misnla, da mi nau treba pit, pa me tapru zahakla terco
za en pir, pol me filipi vabjo še na enga, ko me kliče čif, nej se oglasim na
enmu »mejhnmu«, pa sm se ne morš čifu rečt ne, tko da sem na konc pred gvardijo
spala sam 20 min, katastrofa.
Nasledn
dan sm mogla pa pucat most, tko da še zabušavat nism mogla, sm pa zato ceu
popovne prespala. Spet sm – naivno – prčakvala, da bom po večerji spizdla spat,
ko me spet najdejo fiipi, k so tokrat organiziral karaoke. Prid Špela, bomo pil
brandy. Na srečo sva si z Androtam prnesla ene par pirov, k drgač ne vem kuko
bi se končal. Valda spet ni blo nč od spanja pred gvardijo. Na gvardiji sm bla
več al mn tih, zato k če karkol vprašam al pa rečem me sekondo nardi živčno v
treh sekundah, pol sm pa rajš kr tih, da mam mir. Pa še to mu je ratal, da me
je razpičku v tazadnih 10h minutah. Ma svoje perfekcionistične načine kako
nardit karkol. Je pa hb reku čifu, da me da delat v popoldansko gvardijo, tko
da po izplutju iz Saldanhe delam sam od 8h-12h na palubi in od 12h-16h na mostu. A je lahk še kej lepšga k pa šiht
na »kopnem«, čeprov si na barki? Aja pa filipi pravjo, da super pojem, tud
rezultat sm mela okol 90 od 100, ampak nism zihr kva ta mašina dejansko
ocenjuje, k kot ponavad nism mela pojma. No če ocenjuje angleščino, pol mi je
zato kr šlo. Filipi po večini obvladajo, pojejo pa sam balade in to tolk
pocukrane, da fašeš sladkorno, če si predolg tm. Fuckin' Barry Manillow pa
takle..
No
22. 3. smo pršli v Saldanho, mest na Z obali JAR-a, kjer smo se ustavl za
dobrih 30 ur, ker so nam filal sam eno skladišče, pa še to zlo hitr. Za nasledn
dan sva se menila s čifom, da bi šla v mest pogledat (če bomo dobl dovoljenje),
da mal poslikam, pa da po možnosti dobim frizerja, da mi spletejo še afriške
kitke. 24. 3. pa že nadaljujemo pot proti Tenerifom, kjer bomo naredl bunker
(=tankanje goriva), tam bomo verjetn zlo mal cajta, pa še to verjetn sploh namo
šli na obalo, ker bo barža prpelala kr do barke. No pol pa še dobr teden do
Rotterdama, kam pa naprej, pa še noben ne ve..
Drgač
majo pa tle v JAR že kr konkretno jesen, ni več vroče, ponoč je že okol 20
stopinj. Kr mraz k zjutri ob 4h sediš na palubi, tko da jest in filipi furamo
že bunde. Sm prašala enga foremana (nadzornika) v Richard's bayu kolk je
najmanj temperatura pr njih pozim, je reku da okol 20+. In prav, da če greš pa
sam eno provinco bl prot notranjosti države da majo pa »sam« 15+, in da on ne
gre nkol tja k tm neb zdržu niti eno uro. Haha, sm povedala, da pr ns je mraz
šele pr -15, je reku, če sm iz Rusije. Ga je skor kap, k sm rekla, da je tam
mraz šele pr – 40. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar