VSE
NAJBOLŠ IVAN, MATR VOLA, DRUG LET BOŠ DAL ZANGA!
Na
privez smo pršli šele okol 11h zvečer, tko da smo bli vsi že pošteno zmatrani,
k smo se končn prvezal. Je pa v tem potru ful babnc, k delajo vsa moška dela. Dve ornk babe sta
vlekle štrike k dva desca, tko da smo sam gledal. K smo se prvezal smo z
Androtam in čifom spil še en deci južnoafriškega vina, k je btw odličen. Ob 4h
sm pa že itak spet delala. Tale port je tako razvlečen, da k sm misnla v mest it
kitke nardit so povedal, da košta taksi okol 30-40$ pa sm si hit premisnla.
Majo drgač v portu eno mini štacuno v eni baraki, tko da pomorci tam dobimo
najnujnejše. No majo tud dostop do neta, ampak je hitrost iz pradavnine,
pravjo. No po gvardiji sm šla itak spat, pa me zbudi terco, da gre barba v
mest, pa da grem lahk z njemu, pa da mu pomagam nabaut, neki čistil, ker k je
bla zadna dostava nam niso dostavl prila, kao da ga mamo še dost, mi pa brez,
tko da si lahk predstavljate kolk čiste talarje smo mel..
V
mest naja je pelu agent, tko da sva šla đabe. Jest sm še kr računala na kitke,
barba pa na mal šopinga. Na konc nama v edini banki v šoping centru niso hotl
zamenat dnarja, k kao nisva mela štempla od imigracije. Bl jim je barba
dopovedvov, da sva pomorca, pa da smo bli že v Richard's bayu, pa da ni blo
problema, bl so oni govorl,, da ne morjo zamenat. Tko, da je na konc barba
porabu tistih 100 bakul, k jih je mel, da sva spila kafe in pojedla sendvič,
pol sva šla pa nazaj na barko. Tolk o tem kolk sva mesta vidla. Bakule je
splošn izraz za drobiž v raznih valutah, v tem primeru so to randi. bAkule so
tud izredno ogromni ščurki, k so ponavad na barki – tle pr ns jih na srečo še
ni. Meesto in plaže v Saldanhi so drgač lepi, res kontrast v barvah. Rdeče od
železove rude, rjavo od peska, zeleno od trave, modrozeleno od morja, tko, da
če bi mela cajt bi ratale vrhunske fotke. So pa v portu res strogi kar se
slikanja tiče in je povsod prepovedan, ampak lih mal poslikala sm. Ti dajo pa
tud za pihat k prideš do kapije (rampa), in te ne spustijo not, če napihaš. Kao
zavarovanje, da jih nauš tožu, če se ti kej nardi na poti do ladje. Še agent, k
gre 8x na dan not in ven more vsakič pihat. Kdo bi jih razumu. Smo pa vidl tud
tjulnčka, k se je igrov zraven naše barke, ampak je kuj k sm prulekla
fotoaparat spizdu, tko da sm ga ujela sam enkrat, matrmu!
Zvečer
po gvardiji smo valda spet žingal, zjutri pa odhod. Smo mislil, da bo že ponoč,
okol 3h, pa je bil šele dopoldne. Zvečer
sm tud govorila z Denisem, da je mau poročov kuko pa kva. In glih zaspim dobr,
pa dobim sms. Sm bla tolk mutasta, da sm misnla, da je že alarm, in se začnem
že napravlat za šiht. Itak mi ni blo jasn sploh kdaj delam, kolk zamujam, kam
morm it.. No poj sm rekla, kurc grem nazaj ležat, če kje zamujam me bojo že
poklical. Pa spet glih zaspim, pa uleti kr en tip v sobo s svetilko na glav.
Pogleda skoz okno, reče good morning in gre. Nč mi ni blo jasn, kva hudiča se
dogaja okol mene. Srečo je meu, da nimam še bejzbolskega kija, k bi jih zih
fasov. No sm zvedla poj, da je to STOWAWAY SEARCH team. To so pač eni ljudje, k
iščejo slepe potnike in pregledajo celo barko. Če bi teli moji sodelovci mel
orožje, bi jih že po pol ure blo pol manj. No ponavad prpelejo tud kužke sabo.
Tko, da sm po dobrmu mescu spet božala eno živo bitje.
Zjutri
pa odhod proti Tenerifom, kjer bomo tankali (naredl bunker). Na poti iz
pristanišča so nas spremljali tud tjulnčki. Cew kup njih! Vidl smo tud krasno
skalnato obalo, za ktero sm si sam želela, da bi bli mal bliži, k bi ble fotke
še boljše.
No
pol smo še delal do 12h, pa mi da poj čif frej in pove da mamo jutri FREJ DAN!
Juhu, po mescu dni smo dočakal frej nedelo!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar