ponedeljek, 19. marec 2012

HOME COOKING IN PARTENCA (ODHOD) 18-19.3.2012


Učer zvečer sm misnla,da nam nč pila, pa so me pru uhvatil filipi, pa mi dal en deci vinčka, poj pa še terco, k je pruleku en fin južnoafriški rose. Sladek, ku muškat, res dobra vina majo tle v JARu, bi jih blo škoda mešat z vodo. Poj sm pa še s čifom in kapotom popila ene 2 deci tistga k sm ga jest kupila (tud sladek) in pol tud prodala dve flaše za 50 evrčkov. Očitno je biu kapo žejen, če je biu prpravlen plačat tolk dnarja. Men je prov :). Aja še to, popoldne sm mela s kapotam manjši incident. Prletu je na gvardijo ves pršponan, pa me od uzadi zagrabu za joške, po sm ga pa na gobec. Vidu me je pa sekonco in čif pa še enepar filipov. Poj so mi pa vsi čestital, pa sprašval zakva ga nism dvakrat. :) No od takrat naprej se mi vsakič, k me vid opravič. Bedak stari. Sej bo kmal zmankal pjače, pa bo spet mir v bajti. Prav da je svinja, k je pjen, sam kva k je skos pjen, če je pjača. :S

Sm se potrudla, da sm šla zvečer kukr tolk hitr spat – ob polnoči, k sm bla zmenjena s cookijem, da dans kuham južno za vse. Sm ga naučila delat lazanjo in kumarčno juho. Tko, da kosiu je biu za spremembo dos tok, čeprov mamo en čudn sir, pa je kr mau preveč močn za na lazanjo, ampak sej veste kva pravjo za unga hudiča pa muhe.
Dans grem po šihtu še v seaman's club, da zamenjam ene par knjig. Tam majo knjižnco, pa lahka prneseš svojo kšno, pa drugo vzameš, kar je res kul. Pa da spijem kšnga mrzuga.  Pol pa še mal poklepetat z našmu in blog objavt. Zjutri grem pa še v tazadno nabavo, zame pa za tiste, k še niso šli v mest, pa da bom lahk prodajala spet za dobr dnar, poj k jim bo vse šlo. Men ni problem met pjače v kabini pa ne pit, eni pa sam da vidjo požrejo vse. Tko, da biznisa ne bo zmankal, mam občutek. Za jutri popoldan, prot večeru pa napovedujejo odhod, tko da če bom le utegnla, bom šla pred gvardijo še mal na plažo, k je glih ene 10 min hoje preč od ladje, pa se jo krasn vid in jo vsak dan gledam, pa cedim sline. Če bo sreča, saj da se mal namočm in posončm. Popoldn pa še na drug konc Afrike – v Saldano. Afrike se nikoli ne naveličaš, ker te vedno znova in znova presenti. Ni čudn, da je Šeruga in njemu podobni čist zalublen v Afriko, kdo pa neb biu!




Ni komentarjev:

Objavite komentar