sreda, 5. september 2012

PORT SAID (SUEZ) 29.07.2012


No pir sva z Androtam učeri dokončno  uničla. Pol bakse sm ga itak prodala en six pack smo pa že prejšn dan s fitterjem uničl, tko da smo za Jeddo prpravlen. Z Androtam sva končno tud poslala sporočilo v steklenici, k sm jo šparala že od Rotterdama, zdej pa upam, da jo bo kdo najdu pa kartico poslov :). Andro je reku, da če se ga pred gvardijo mau napije, da pol mu saj hitr mine, k kr ignorira tercota, un pa itak skoz, ampak res skoz govori. Drgač se je pa tud že zagovoru, da ko je bil še timunjer (A.B.), da je delu s sekondotam (zdej vemo od kje kao neki malga ve o kartah), nm je pa tud jasn, da je skor gutov dokumente za oficirja kupu (Everything is possible in Russia.). Teli iz Portoroža pa res znajo izbrat »oficirje«. A slovenskih tercotov je k blata, pa tud srbskih. Enga so mel že aprila prštimanga za zamenjavo pa so ga pustil čakat več k 3 mesce, pol ga pa sploh niso poklical. Je očitno že bolš met Rusa na barki, pa tud če jo potopi…

29. smo pršl do Port Saida, kjer je vhod v Suez. Prvo so nas pustil čakat na sidru, da smo počakal na konvoj k je šou šele zjutri do prvega jezera (Sueški kanal ni sam kanal ampak sta vmes še 2 jezera povezana z reko in se nadaljujeta s kanalom do Rdečga morja). Iz sidrišča smo štartal zvečer (na srečo glih v moji gvardiji, tko da sm uspela še clo mal spat). No na sidrišču pa tud ena cvetka (al boljš rečeno idiot). Ena barka bi mogla it pred nam v konvoj pa ko je dvigala sidro sploh ni šla prot Suezu ampak prot Gibraltarju, tip k jo je upravlu (Indijc) sploh ni vedu kje je oz. kam mora it. Mislem pr tolk sposobnih navigatorjih je še dobr, da se več bark ne potopi, zaleti al pa kej tatretga. V glavnem, k smo vplul v prvi del kanala se je šele začela norišnica. Kr naenkrat ob barki 5 čolnov, vsi trobjo, vsi bi na barko, vsi bi cigarete. (Po »zakonu« morš na barko vzet 2 čolna, da te spremjo do konc kanala, če jih ne pa plačaš ko žuti. Na teh čolnih so »mooring« meni (armižatorji), k nej bi skrbel za štrike, če bi se barka mogla kje vezat, kar se ne če daš dost cigaret, če ne, te pa jebajo pa se kr sidro nek vrže in ni šans, da te spustijo naprej, če ne daš čikov, no teli »mooring« meni so v bistvu čist obični biznismeni, k pač prodajajo spominke in take jajca. Barba se je dru po vhf, nobenga ne spustit v nadgradnjo, terco jih je pa spušu kr na barko, ne da bi vprašu kva so (drgač so se na konc izkazal za kr prjazne ljudi, nč kej vsiljive, razn ene parih), jest sm jih pa mogla odganat, barba se je pa še kr dru k jeshar. Ena boga deklca se je mogla »spopadat« z 10imi arabci, naslednič bom kr z bejzbolko stala na kuverti (paluba). Itak je pršlo en kup agentov (en pravi), en kup šipšandlerjev (spet sam en pravi) ostali so pač pršli »pomagat« oz. po cigarete. Podobno k v Damietti. No kr med vožno so nam prpelal tud neki zalog (pralne praške, 2 modroca – naročena že pred enmu letam, tv za kapota, barvo in podobno), tko da smo odletaval sm pa tja do 5ih, k sm šla lahk končn spat. Drgač sm se pa pogovarjala z enimdvema nončema (pomagača od agenta), k jih pač nisem spustila v nadgradnjo pa sm jih na začetku kr ignorirala (v Indiji in Damietti je blo tko, da če si kej očesn kontakt vzpostvu, da pol nis mel mira, pol pa nisem hotla tvegat) pol čez en cajt se je izkazal, da sta neškodljiva pa en je znov kr uredu anglešk, pa tud neki hrvašk! Tko, da smo mal na izi klepetal.

No na vhodu v kanal pa 1. Smrdi, 2. Je pa na vsaki strani po ena mošeja. In to sta ful lepe, pa ponoč res lepo osvetlene, ampak kva k je bla taka gužva, da ni šans kej slikat, pa tud ne vem, kolk bi se kej dal z mojmo fotoaparatom, ni glih za nočne slike narjen.

Od začetka kanala pa do konca smo rabl 16 ur + 4 smo še sidral na enmu notranjih jezer, kjer smo čakal konvoj. Suez (prov kanal) je namreč širok sam ene 150 m in ni šans, da bi se 2 barke srečale, sploh pa ne kšne gromozanske kontejnerske, k so široke čez 50 m in gre 2x na dan zato konvoj v vsako smer. No da ne govorim, da majo teli Arabci zdej ramadan in po cele dneve nč ne pijejo zuni pa čez 40 stopinj, svaka jim čast, da zdržijo. No iz vljudnosti tud mi pol nismo smel pit in kadit, ko smo bli v gvardiji, čeprov se zmeri najde ovink za ktermu te noben ne vid. :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar