Tapru morm tole od dans napisat, pol bom pa še za nazaj.
(Sori Denis, boš že prebral zakaj). Okej vstanem ob pol 12h in si mislem: spet
obične 4 ure stanja na krilu v 35-40°C. Pridem na gvardijo in me že čez ene pol
ure presenet jata delfinčkov, k plavajo mem, kar mi je itak največje veselje,
ker itak ful pogrešam živalce. In sem itak še čist hepi k čez eno uro vidm še
eno, večjo jato, k se res meče iz morja. In to tko, da so po 2, 3m v zraku.
Zakon, čist sm bla fertik od veselja, sm kr vriskala. Je un vojak k je z mano
na gvardiji pomoje mislu, da so nas že napadl pirati :). No k sm bla še zmeri
čist vesela, pa uleti še en od telih vojaku (str 43 let) brez majce in laufa sm
pa ke po mostu (kao se rekreira) in takrat se mi je pa šele začel smejat.
Sekondo se je pa kuj oglasu: Ne šlatej! Ti maš pirate za gledat ne tegale
(pomoje je mal lubosumen, k njega nkol tko ne bulm). Haha, to se mi je kr mal
zmešal. Po skori šestih mescih vidt belga, skori nazga tipa, k po vrh vsega še
ne zgleda glih slab je skor k takrat k so Charlieja pelal v tovarno čokolade.
Vesela do fertika, pol se pa Charlie spovne, da ma sladkorno, pa da ne sme
(Denis ne mislt, da si sladkorna, delč od tega, sam primerjava je pa dobra ;)).
V glavnem se mi je še cel dan smejal, pa gvardija mi je tud minila, k za šalo.
Haha, kera prtegnena, 6 mescov na barki, pa me je že en vrgu iz tira, kva šele
da bi me zdej na Copacabano poslal, k je ceugafuka napol golih tipov (sicer po
večini gejov, ampak za pogledat bi pa blo vsen), to bi se smejala še cel mesc,
ne sam en popoldne. :) Pomoje, da če neb bla na barki, da sploh neb porajtala,
da je kšn brez majce. Doma itak skoz kšn brez okol leta, pa je navadn..
No pa da povem
kuko se je vse skup začel. Že v Jedi se je vkrcu en od treh vojakov, k jih mamo
za spremstvo čez piratsko območje. Ta je sicer že mal v letih ampak vitalen do
fertika pa profil ma zajeban do konca. Ime mu je Richard (=Dick) z Androtam ga
kličeva kr lulček. K smo štartal iz Jede nam je pomagu barko zavarvat z bodečo
žico in obupavu nad hitrostjo filipincev. Čif je itak men pa »mojmu« filipu
šele ob 4ih zjutri po konc gvardije povedu, da delava ob 8h. Hvala! Tko da smo
tist dan delal 14 ur. Zvečer pa clo par ur spet frej, pa ob polnoči na
gvardijo. Nč sfukani. Sej je blo sam 40° C, in nas je kr polival cel dan –
dobesedno. No pred gvardijo so me pa že itak poklical, da prhajata še ostala
dva vojaka, pa da je treba pilotsko lestev prštimat, da se bota lahk vkrcala.
2x po 3 ure spanja, pa 14 urni delovnik, đabe za biorobota. No teli vojaki
pravjo zase da niso plačanci. Ampak če jest kej vem je definicija plačanca:
bivši vojak, k dela za privat firmo in še zmeri kšnga kokne, oz. saj strela s
puško, in to je točn to, kar teli so. Do barke so jih dostavl v čolnu, k je
pršu z ene jahte na »neznani, skrivni« lokaciji. Jahta je bla prej v privat
lasti, zdej je pa od firme, k pač ponuja varovanje. Ma 35 kabin, gor je pa na
stand-byu 70 »vojakov«. Biznis laufa na polno. No teledva vojaka sta mal mlajš.
Edn (kukr sm že rekla 43 let) in mu je ime Gary (z Androtam ga kličeva
Grrrrry), to je ta k vsak dan laufa po mostu, tak ornk desc, pa ves
potetoviran, pa tolk zajeban zgleda (šef kao – team leader), da sva določila,
da če mu zmanka municije da ti najbrž žilo na vratu kr z zobmi ven strga :). Je
pa že v penziji, zgleda maš v Angliji 20 let vojske zadost, da greš v penzijo.
Tatret je pa Mike oz. Miha je pa 29 let star pa visok skor 2 metra, to da k smo
prejšn dan rolal ga je kr metal po barki. Roko ma pa tud tolk veliko, da če te
pršola, še 2 dni k seb ne prideš. Je bil pa že en let pa pol v Iraku, pa pol
leta v Afganistanu (to more bit tud čist spran v buč). Pa prav, da bo šu nazaj,
k hoče met večjo bajto, pa more zaslužt, k kadar je v vojsk ma stalno plačo, ne
tko k tle, k je na pogodbo plačan. Prav, da v vojski dobi 12.000 na mesc. Sam
ne vem a to skoz, al sam k je na misiji.
Drgač majo pa 3 snajperce sabo in so jih zanč testiral,
so vsak po eneparkrat ustrelil. Smo bli itak vsi čist navdušeni, sploh k so še
pustil slikat (čeprov je blo od začetka rečen, da ne smemo).
Drgač je pa v zadnjih dneh največje razburjenje blo k smo
dobl pir, pa tiste pol ure na dan, k Gary laufa okol brez majce. Ostalo pa od
0000-0400 in od 1200-1600 stojim na krilu in gledam v morje, če bom vidla kšnga
pirata (pa že 3 dni je razburkan morje, pa od obale smo tolk, da tud ribičev
ni, da bi lahka kšnga zamešal za pirata). Dolgčas za kozlat. Pol pa 4 ure
korakam sm pa tja in si pojem vse možne pesmce. Enkrat sm že hotla it kr na
bando stat, pa se delat da srfam, sam da bi blo mal adrenalina, k bi bla 20 m
nad vodo. Dans sm si na skrvaj prnesla blokec, da saj tole napišem, pa da mi
saj ena ura mine. Drgač smo pa k v arestu. Cela barka je zaklenena, po štengah
zuni je bodeča žica napelana, tko da tud smeti ne morš odnest ven. No pa da ne
povem, da nam je zmankal solate že v Jedi, pa dans tud mleka. Tko, da kava je z
mlečnim nadomestkom v prahu, užas. Sadja razen jabuk nismo vidl že cel mesec,
jogurtov tud ne, tko da, še dobr, da sm si v Rusiji mal zaloge nardila (itak so
že več al mn pretečeni, ampak dokler niso napihneni je super).
Teli vojački pravjo, da se jim kr smilmo, pa da komi
čakajo, da grejo dol. K tle itak že cel tedn (od kar mamo novga kuharja) jemo
isto. Pa ne, da se tip neb trudu, al pa neb znov kuhat, ampak nima kej razn
ribe pa kure, pa mrbit enkrat na teden tud svinjina al pa govedna (sej se mi
jebe za meso, sam kšna solata bi pa pasala).
Tolk za enkrat, več pa v nasledni izdaji vašega
najljubšega bloga: Dogodivščine in prigode pomorščakinje Čbewe :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar