Pa smo spet pr zamudah. Od tle bi po prvotnih podatkih
mogl že okol polnoči, po naslednjih ob 5ih zjutri, po še kasnejših ob 9h, no
zdej je pa ura ena popoldan, pa smo še kr tle. Razlagajo nam zadnjo plato (15
cm debelo, pa 6x2 m veliko) tko da bi v teoriji mogl kmal it. Ampak nam je
crknla ena gruja in ga ne mormo dat na pozicijo, tko da dokler ga ne popravjo
ne gremo nikamor, kar bo po najnovejših predvidevanjih trajal saj eno uro. Kolk
bo v resnic je že drugo vprašanje. Že davnega leta 1993 sm v knjigi Alexandra
Dumasa – Grof Monte Christo prebrala en citat: Ne čudi se ničemur; ampak mi je
šele zdej čist jasn kva je model hotu s tem povedat :). (Tist Monte Christo je
bil tud pomorc, za tiste k ne veste). Tle se ti po nekmu cajtu sploh zdi čudn,
če je kej po planu.
Drgač pa na sosedni barki nalagajo koruzo. To pa so
količine. Že 3 dni vozjo tovornaki non stop tja, pa še ni polna. Pa vsak
tovornjak ma sigurn enih 20 ton gor. Sva z Androtam že študirala, da bi kr eno
baklo vrgla v štivo pa bi mel kokice. To bi jih pa blo za neki cajta! Že sam,
če bi tovornjak zakuru bi jih blo ogromno! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar