Vrooooččeee! Ok a neb mogla bit v puščavi kao neka suha
vročina in to? Pajade, tle je vlage skoz okol 90%. Soparn do fundamenta. Doma
se pol saj uščije tle pa itak ne, tko da je užas. No en dan smo bli na sidru in
k smo mel gvardijo je mogu bit en na rovi pa en na krmi, da se slučajn neb kdo
vkrcu pa nam vse pokradu. Pa na pol ure smo se mogl javljat, da ni nobenga. Da
ne govorim, da so vsa vrata v nadgradnjo zaprta in je izhod sam čez most.
Panika živa, a security level mamo, ker je tud v portu sam 1 – se prav
nenevaren. (Stopnje: 1-človek na gangwayu, 2-človek pred nadgradnjo in na
gangwayu – srednje varen port, 3-vojno območje – vse zaklenjeno pa vsi
poskriti). Me prov zanima kašna panika bo šele k štartamo iz tle pa k se bo
zares začelo piratsko območje. Sej ne rečem, previdnost je mati modrosti, ampak
za pretiravat pa res ni. 1. Celo barko bomo po ograji ovil v bodečo mrežo, 2.
Postavl bomo komad velike rumene table na kterih piše po somalijsk: pozor
visoka napetost, 3. Dobimo 3 vojake z orožjem na barko, da nas bojo stražl, 4.
Po palubi mamo razvite gasilske cevi, k bojo špricale čez ograjo tko , da če bi
se kdo že hotu vkrcat, da bi ga zmočil, k nimamo tolk pritiska, da bi ga
odnesl. 5. Da je barbi vseen, če mamo porabo tud do 35 ton na dan (običajno 27
oz. 28 ton), če se bomo počutil ogrožene, bomo pač povečal hitrost in s tem tud
porabo. Čeprov v eni knjigci (Best Management Practices Against Somali Based Pirates) piše:
pirati še nikol niso napadl barke z oboroženo stražo (itak, če pa jih strelajo
nazaj), da ne napadajo v slabem morju (majo premejhne čamce), da ne napadajo
bark z visokim nadvodjem, ker ne morjo splezat gor (nadvodje je razdalja med
vodno linijo in palubo – mi mamo trenutno sam mal več k 6 m, kar ni glih
velik); da te ne napadejo kadar maš hitrost več k 12 vozlov itd..
No k smo pršl v port smo spotoma vidl še eno turško
vojaško ladjo (sem od delč vidla tud enga v beli uniformi – sm se kr mal
zalubla :)) pa vsi arabci so me itak bulil k zmešano. Bela pa še nezakrita, to
more bit šok :). Drgač pa tle v portu delajo sami Indijci, k so zaenkrat še
čist ok. Ampak so vsi ful mejhni. Mn k 1,5 m so bli visoki. Haha, ke jih
najdejo, k smo bli v Indiji so bli vsi normalno veliki.
Drgač mam pa za napisat ene par cvetk od naše posadke:
Prva je ta da tist Filipinc, k sm v Rusiji z njemu delala prav, da je njegov
najljubši komad vseh cajtov: Toni Braxton – Unbreak my heart. OMG! A ni nobenga
bolš komada blo v 20ih letih, al kva? Druga pa je od našga štromčija (faca):
prav, da k je biu mlad, da si je briu noge, da bi mu kšna kocina zrasla (itak
je čist brez, v njihovi kulturi je pa itak človk k ma kocine ponavad tud
pomembn). No kocine na nog mu niso nkol zrasle, ma pa na vratu en znamne iz
kerga mu poganajo 3 kocine in so dolge 10 cm. Nagravžen k svina, od začetka sm
kr bulla v tiste kocine, pa kr na kozlane mi je šlo. Zdej sm se pa že tolk
navadla, da tud ne porajtam več! Treta, ta pa je najbl čudna, je pa ta, da je
javno znano, da se teli filipi fukajo med sabo. To se njim itak ne zdi nč
čudnga, čeprov majo pa čez pedre skoz kej za povedat. Sicer priznal nau noben
(zanč enkat k sm bla mal pod gasom sm kr zatežila fitterju pa kuharju, pa je
fitter priznal, da eni res se). Sm mela enedva že precej cajta na sumu, pa sva
še s tastarmu čifam zgovarjala, pa je reku, da on je tud ene 2 vidu, k sta
se neki za rit grabla. Pol sva pa
primerjala »zapiske« pa sva mela vsak svoj par naštudiran. Sej se ne čudm. To
jim je itak lajf. 9-10 mescov na barki pa glih enga al pa dva doma, nek se pač
rab potešit, da bi plačal kurbo so pa itak preškrti. (Tist »moj« iz Rusije
prav, da vsak večer prešteje dnar, da sploh lahk zaspi, pa verjamem, da ni
edini). Tipi glih tko, k mi dobijo en del dnarja na barki in tega šparajo k
prtegneni, ker kar dobijo na račun jim itak baba pobere, da vzdržuje še vso
možno žlahto. Namest, da bi delal. Pol se jim pa čudn zdi kuko, da jest sam
zase delam, ne da vzdržujem še 3 sestre zraven, pa mamo pa ne vem koga še. Jest
mam 900 evrov plače, kva pa lahk z 900 evri v Sloveniji kupš. Teli si po eni
pogodbi lahk bajto (oz. vilo) nardijo. Po tadrugi pa avto nabavjo, pa ni da ni. So čudni, ni kej. Da o
zamerljivosti ne govorim. Zanč me je en sprašvov a bomo v Mumbaiu (čez 1 mesec)
na sidru al not, vedl nismo niti še za Port Said. Sm mu rekla, da kva to mene
sprašuje, kt da vem jest kej več kukr ostali, pa da nej praša barbo. Pa najbl
užaljen: Ja uredu no, sej nam več sprašvov. To sm rekla že 3 mesce nazaj, nej
me nehajo sprašvat skoz ene in iste stvari. Kdaj prispemo, kolk je hitrost, a
bomo to, a bomo ono, kam gremo naprej. Ja človek, kva misleš, da sm jest Peter
Doehle (tanov lastnik), da vem te stvari še pred ostalimi. Uglavnem se je pol
še cel tedn držov k en otrok s šobo..
Ni komentarjev:
Objavite komentar