En dan predn smo šli v port smo bli še na sidru,
da smo čakal privez, pol pa piči miško. En dan, še na poti v Rusijo sva se s
sekondotam tud zgovarjala z enmu hrvatom na Miho Pracat, pa je povedu, da je v
portu ena baraka kjer se da popit pivo, in to sam 15 min stran. Juhu! Sm že mal
računala na internet. Na konc pa največje razočaranje od porta. Una baraka je
bla 15 km stran, oz. sploh ni noben vedu zanjo, in trgovina še dl od nje.
Taksijov in avtobusov ni blo. Anglešk sta prbližn znala dva, ostali so kr
prčakval, da mi obvladamo rusk. Na konc sm pohaklala enga agenta, da mi je
pruleku 2 litra vodke in kilo kofeta, in to instant, k ga mamo na barki, namest
turškega. Tista vodka je bla draga ku da je zlata, pa občutek mam, da je bla
ziher najcnej kar se je je dal dobit, tko da bo dala tud zlatga mačka. Ampak,
ker na barki nimamo alkohola sploh, ta barba je čist proti, mi bomo pa za novga
leta verjetn nekje na sred morja al pa na sidru, sm mogla neki nabavt. O
internetu sm pa lahk itak sam sanjala. Tud ponuju ga ni noben... Uglavnem k sm
rekla, da je Ust Luga vukojebina, sm se še lepo izrazla, k tole je blo slabš.
Ni ljudi, ni trgovine, ni bara, ni interneta, ni taksija, ni nič uglavnem, en
tekoč trak, k nam je v 30ih urah v štive zmetu 38.000 ton žvepla in to je to.
Dala sm pa nogco dol, tko, da lahk recm, da sm bla
2x v Rusiji :S. Kera beda!
Nč se ni dogajal, gvardije in pol spat, pa mal
potelefonirat in že je bil spet cajt za novo gvardijo. Mrz kr fajn, čeprov
ponoč saj hitr mine, čez dan se bl uleče, pa ne vem zakva..
En dan so nam tud prpelal provišto, pa to človk ne
more verjet. Kuhar je naroču kruh za pico in nek toast in francoske (k jih bojo
pojedl gutov filipi in sekondo) in so mu jih prpelal, nutelo so pa skenslal..
Sm kr živčna ratala ko sm vidla tist kruh za pico. To je pa res najlaži stvar k
jo lahk sam nardiš, ne pa da jo naročaš. Da bi dal pa kšn pribolšek, to pa ni
za upat. Piškote, nutelo, philadelphio in podobno si lahko sam narišemo. Smo pa
za spremembo dobil clo par kil kakava in sem si gladko pol kile odnesla v kabino.
Če ne bom jest, bo pa kdo drug. Fiter je najdu slučajn v kabini še eno nutelo
izpred parih mescov. Ne me basat! Sej nism fovš, k mam še uno od doma, k sm jo
sabo prnesla, sam kere pizde so to, kva majo to še po kabinah vse skrit...
A prtožujejo se skoz da znoriš. Pred R'damom smo
par dni zaporedoma dobival za jest sam pašto in riž (kar je blo men osebno
vrhunsk, k sm bla saj en tedn skup sita) in ne tega filipinsko napol
pečenga/kuhanga krompirja. No filipi so tazadn dan mel za kosilo mlečn riž, to
so se prtožval ku da je konc sveta. Še najbol pa albanc, prekleta pizda.. On
prav, da bi mogl jest oni ful, ker fizično delajo na palubi pa morjo ornk jest.
No za ostale nč ne rečem, da delajo, on se pa sam skriva, a požre pa največ.
Matrmu. Ko sm mu pa predlagala, da nej si v portu kej kup, pa bo mel, je pa
skor okol padu, da bi mogu za hrano zapravt tiste par dolarjev.. Katastrofa.
Uglavnem je tanov barba reku nej napišejo pismo, pa se prtožjo čez prejšnga
barbo pa vsi podpišejo, pa da bo pol poslov na firmo. In so pru dan še neki
hotl nardit, pol pa ni blo nč iz tega. Sm rekla albancu, da zakva pa zdej ni
tolk pametn kukr se skoz dela, je pa reku, da more ne vem koga vse prašat, da
bo un »šef« njihov odobril. Sm si misnla, prej sm te mogla cel tedn poslušat skup
kuko se kurčiš čez hrano, zdej k bi blo pa treba kej nardit, pa noben nima
jajc. To pa so prpe..
Ni komentarjev:
Objavite komentar