SANKT PETERBURG, RUSIJA 1.-2.2012

Smo štartal iz Finske prot Rusiji, kjer bomo nalagal steel coils, kar so koluti, na kterih je navit pleh. Nav jih prov  velik, bojo pa težki. No prčakval smo tud saj en normaln dan spanja pred portom (2 dni smo bli še na sidru, da smo do konca popedenal barko), ampak se je spet en spovnu, da je treba spucat hodnike ob 6ih zjutri. Običajno mata po dva iz posadke naenkrat dolžnost po en teden, in prideta na vrsto na vsake 5 tednov. No in ker je bil prejšn tedn na vrst bosun in njegov, se je odloču, da sam 3je niso dost da bi pucal hodnike in je zbudu še 2 kadeta, tko da je vsak spucu en hodnik, cirka 10-15 min dela, sam da naja je lahk pojebu. Itak pa kuko bi se  zastopla: čif nima pojma kuko se govori anglešk, bosun pa ne zastop tud nč. Poj se nej pa kej zmenta. Čif mu je reku, da bova mi2 čez dan delala z njemu, opa naja je pa že kr za ob 6ih naštimu. No pol pa ne da bi bla frej, do 8h, ne, sva mogla it palubo drgnt, kukr da se je ob 8h ne da (spet smo bli na sidru do 14h, k smo čakal pred portom, da smo lahk vplul. Tle se zarad ožine kanala vpluje sam 2x na dan in to v konvoju.). Spet jebanje v glavo, k pa se valda ni končal kr tko, ampak to je že druga zgodba, ampak mi se ne damo. Rataš itak živčen, napizdiš kšnga, čez 15 min si pa že dobr, k to itak nikamor ne pele. Itak pa bl nas podjebavajo tazgorni mn se čudmo, jest se zadne cajte sam še smejim. Sej ni druzga za prčakvat, če neb bli kreteni, bi verjetn na kšni drugi firmi delal ne na splošni :).