Ok. uno sidranje smo zaklučl še prej kot je blo načrtovano in se odpravl po reki navzgor proti Rosariu. Še prej so nam pa iz firme tud potrdil, da gremo končno tud domov. In sicer letimo 4.2. in nas do Frankfurta čaka 13 ur in 15 min leta. Doooolga bo! Kukrkol, do Rosaria smo rabl cel dan plovbe in so naši timunjeri lepo krmilil barko, 3je smo pa ostal na palubi, da smo še enkrat pomedl štive (in to v enem dnevu). Delal smo kot budale in pol k je bil cajt za južno, Andro lepo ustane in gre, midva z noštromotam sva pol sama mogla še orodje dvignt, da zaklučva to štivo, pa da neb blo treba po južn še enkrat nazaj dol hodt. Sej ni panike, ampak če je vojna, je vojna za vse, al pa v tem primeru pa pač ne. Pa tud zanč enkrat, nam je glih na konc šihta počla cev za hidravliko, Andro pa še en sta lepo šla, 4je smo pa pol še to pucal. A men kdo plača nadure, pajade?! No in ko sem to omenla tercotu (sm misnla, da lahk saj njemu pojamram) je reku nej se brigam zase!!!. Ok in pol k sm nasledn dan nabirala čokolade in piškote in paštete po kabin, da jih dam njemu in čifu, ko jih mata obal tolk rada, sem se gladko brigala zase in jih vse znosila čifu. Ko ga jebe. In tud tko bom nardila k bojo čiki za (pro)dat. Čist je živčen zadn teden model. Mislem, če mene napizdi zato, k so mu iz firme tolk pozn poslal info, da gremo dam in more zdej med navigacijo nardit nove crew liste, pa takle. Ja k da mam jest kej veze. Mislem, sori, k grem dam, a nej rajš zarad tebe še ostanem 3 mesce, da ti nau treba novih papirjev nardit?! Da bi pa filipom težil za takele stvari, to pa ne. Kao zato k se že dolg poznava si lahk tole prvošč al kva.
No za višek vsega je pa še k smo končn prispel do Rosaria (bli en dan še na sidru, da so štive pršli pogledat pa jih za 13.000 $ tud odobril) je terco zajebu privez. In k sm mu rekla, da ma narobne lancane prštimane, me je napizdu, da od kar je on na barki je zmer tko (no ni) in da nej ne jebem sistema k on pa ve. Ok sm bla tih, ti si oficir, pa maš prov. No čez 10 min je le ugotovu, da se je zajebu in pol boh ne dej rečt, sori Špela, al pa si mela prov, ne, sam neki je pizdu sam s sabo. Krona bi mu z glave padla, če bi priznov, da mam prov. Kadetica, pa še pička po vrh vsega.... Šovinist. Kukrkol, jest grem dam čez 2 dni in se ne obremenjujem več.
A k mi pa on nabija vsak dan čez barbo pa morm poslušat pa se strinjat, sevede chain of command. Posluši in smejčki se, pa kimej sevede. In to delam. Tip je res multipla osebnost. 5 min se zajebava, čez 5 pizdi. Isti k Brane, k pride nazaj za sekondota. Menja razpoloženja, kot se aprila menja vreme.
Uglavenem, tist večer po pucanju štiv sm končno pršla do signala in popila še tisto flašo vina tacajt k sm z našimi klepetala. Tko, da sm bla na konc fajn pršponana in sem nesla še v crew mess tadrugo flašo rdečga. In se nas je kr neki nabral, tko da smo se mel prov luštn. Ni blo sicer nč več za pit, sam sej nismo rabl.
Je pa ta isti dan naš kelnar skor zakuru barko, ker je dal kuhalc za riž (k ma kabel že 18x poštukan, pa na nov zvezan, ker nam ne pošlejo novga) na stol in je pršl do kratkega stika. No in predn sta kuhar pa kelnar, k sta edina v tistem cajtu v bližin, pogruntala, da gori je zgorel že kr neki stene (če bi bla iz iverke, tko k na starih barkah, bi pogorela že cela nadgradnja). No in pol sta tist požar uspela pogasit, sevede brez dihalnga aparata, sekondo se je pa skriv v salon od oficirjev, pa rukov se je, namest, da bi pomagu. Sam je pa pršu kuj k je blo pogašen s fotoaparatam, tko da ma zdej 6 slik od cele pogodbe (a tip ma DSLR fotoaparat, pa še to gutov sam zato, da lahk reče, da ga ma, k uporablat ga tko ne zna). Mislem pa tak oficir. Da več kelnar pa kuhar nardita k pa on, k je biu nekoč tud safery officer. Razočaranje čisto, kva se to dogaja na barkah. A si predstavlate, kva bi blo, če bi začel tonit, sej bi se jih šlo pol skrit, namest, da bi rešilne čolne spustil, pa se saj probal rešt.
Dost o tem. Tle nam nakladajo oves s hitrostjo 1000 ton na uro, tko da bomo v manj kot v 24ih urah konc, če ne bo pršlo do kakšnega zaostanka zarad dežja al pa kej in pol se bomo premaknil sam mal naprej do San Lorenza. Če bomo nabral tle kej dnarja skup bomo mogoče šli clo lahk v mest, k je 10 min stran pogledat. Mogoče rata, če pa ne, mam pa še dost dela s pakiranjem.
No ne smem pa pozabt oment telih naših žužkov. Pa to je noro. Ko smo sidral še na morju je blo po barki tolk vešč, da to ni za verjet. Sam, da si se mal sprehodu po barki je kr mrgolel okol tebe. Ko da bi bil v metuljnjaku, sam da so ble vse bele. Miljavžent njih. No tle v Rosariu pa nas napadajo hrošči. Taki črni pa po par cm veliki, pa tazelene leteče kobilce. Alfred Hitchcock je posnel Ptiče, mi pa lahk Hrošče. Terco je reku, da jij je blo ponoč ko je šu po pilota pod streho 5 cm na debel, da se je tud iz mosta komej vidl ven, k jih je blo tolk na debel po šipah. Pa to ni res, a gremo lahk nekam bug free? No ptičov je pa tud tle ful, sam žrejo sam oves, svinje, namest da bi tele žužke, lenobe gnile. Najhujš od tega je, da jih je pod stropom ful in k se jim ne da več držat padajo dol nate. Mislem, če bi mela etnomofobijo al kva je za hrošče in ostal mrčes pol sem ni za hodt, k bi me že pobral. Men delajo sam probleme k jih pohodm pa tko nagravžen zaškriplejo.
Drgač pa dans že smena in bom (upam, da) popoldne že frej, k bo tanov kadet oziroma o.s. delu mojo gvardijo. aja oba sta slovenca. Kadet jih šteje 20 (glih iz srednje), mornar pa 34. Ne vem, pa od nobenga imena ker je to še ena od največjih tajnih.
No za višek vsega je pa še k smo končn prispel do Rosaria (bli en dan še na sidru, da so štive pršli pogledat pa jih za 13.000 $ tud odobril) je terco zajebu privez. In k sm mu rekla, da ma narobne lancane prštimane, me je napizdu, da od kar je on na barki je zmer tko (no ni) in da nej ne jebem sistema k on pa ve. Ok sm bla tih, ti si oficir, pa maš prov. No čez 10 min je le ugotovu, da se je zajebu in pol boh ne dej rečt, sori Špela, al pa si mela prov, ne, sam neki je pizdu sam s sabo. Krona bi mu z glave padla, če bi priznov, da mam prov. Kadetica, pa še pička po vrh vsega.... Šovinist. Kukrkol, jest grem dam čez 2 dni in se ne obremenjujem več.
A k mi pa on nabija vsak dan čez barbo pa morm poslušat pa se strinjat, sevede chain of command. Posluši in smejčki se, pa kimej sevede. In to delam. Tip je res multipla osebnost. 5 min se zajebava, čez 5 pizdi. Isti k Brane, k pride nazaj za sekondota. Menja razpoloženja, kot se aprila menja vreme.
Uglavenem, tist večer po pucanju štiv sm končno pršla do signala in popila še tisto flašo vina tacajt k sm z našimi klepetala. Tko, da sm bla na konc fajn pršponana in sem nesla še v crew mess tadrugo flašo rdečga. In se nas je kr neki nabral, tko da smo se mel prov luštn. Ni blo sicer nč več za pit, sam sej nismo rabl.
Je pa ta isti dan naš kelnar skor zakuru barko, ker je dal kuhalc za riž (k ma kabel že 18x poštukan, pa na nov zvezan, ker nam ne pošlejo novga) na stol in je pršl do kratkega stika. No in predn sta kuhar pa kelnar, k sta edina v tistem cajtu v bližin, pogruntala, da gori je zgorel že kr neki stene (če bi bla iz iverke, tko k na starih barkah, bi pogorela že cela nadgradnja). No in pol sta tist požar uspela pogasit, sevede brez dihalnga aparata, sekondo se je pa skriv v salon od oficirjev, pa rukov se je, namest, da bi pomagu. Sam je pa pršu kuj k je blo pogašen s fotoaparatam, tko da ma zdej 6 slik od cele pogodbe (a tip ma DSLR fotoaparat, pa še to gutov sam zato, da lahk reče, da ga ma, k uporablat ga tko ne zna). Mislem pa tak oficir. Da več kelnar pa kuhar nardita k pa on, k je biu nekoč tud safery officer. Razočaranje čisto, kva se to dogaja na barkah. A si predstavlate, kva bi blo, če bi začel tonit, sej bi se jih šlo pol skrit, namest, da bi rešilne čolne spustil, pa se saj probal rešt.
Dost o tem. Tle nam nakladajo oves s hitrostjo 1000 ton na uro, tko da bomo v manj kot v 24ih urah konc, če ne bo pršlo do kakšnega zaostanka zarad dežja al pa kej in pol se bomo premaknil sam mal naprej do San Lorenza. Če bomo nabral tle kej dnarja skup bomo mogoče šli clo lahk v mest, k je 10 min stran pogledat. Mogoče rata, če pa ne, mam pa še dost dela s pakiranjem.
No ne smem pa pozabt oment telih naših žužkov. Pa to je noro. Ko smo sidral še na morju je blo po barki tolk vešč, da to ni za verjet. Sam, da si se mal sprehodu po barki je kr mrgolel okol tebe. Ko da bi bil v metuljnjaku, sam da so ble vse bele. Miljavžent njih. No tle v Rosariu pa nas napadajo hrošči. Taki črni pa po par cm veliki, pa tazelene leteče kobilce. Alfred Hitchcock je posnel Ptiče, mi pa lahk Hrošče. Terco je reku, da jij je blo ponoč ko je šu po pilota pod streho 5 cm na debel, da se je tud iz mosta komej vidl ven, k jih je blo tolk na debel po šipah. Pa to ni res, a gremo lahk nekam bug free? No ptičov je pa tud tle ful, sam žrejo sam oves, svinje, namest da bi tele žužke, lenobe gnile. Najhujš od tega je, da jih je pod stropom ful in k se jim ne da več držat padajo dol nate. Mislem, če bi mela etnomofobijo al kva je za hrošče in ostal mrčes pol sem ni za hodt, k bi me že pobral. Men delajo sam probleme k jih pohodm pa tko nagravžen zaškriplejo.
Drgač pa dans že smena in bom (upam, da) popoldne že frej, k bo tanov kadet oziroma o.s. delu mojo gvardijo. aja oba sta slovenca. Kadet jih šteje 20 (glih iz srednje), mornar pa 34. Ne vem, pa od nobenga imena ker je to še ena od največjih tajnih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar