Že učeri smo se menil s tercotam in štromarjem, da bi šli skup mal v tole
sosednje mesto pogledat. Govoril se je, da je taksi $30 v eno smer, tko da smo
rekl, da gremo. Terco je pol dopoldne k sm jest spala zorganizirov in ob 12.15
smo se odpravl ven. Da smo kuj na začetku zajebal, k nismo vidl taksija pr
taprvi rampi (neoznačen) in pol hodil 15 min pa štopal do tadruge rampe ni za
govort.
V mest v kerga nej bi šli se imenuje Cubatao (lahk poguglate, nič, sam
industrija), pa nej bi bil sam ene 15 min stran. Mi smo se pa kr dolg vozil,
kao da gremo do večjiga šoping centra. Tm nas je taksist vrgu ven, in smo več
kot pol ure iskal bankomat k bi hotu prepoznat naše kartice, da mu še plačamo.
Na konc sm šla zamenat tazadnih 100 dolarjev, po svinsko nizkem tečaju, da smo
mu plačal. Pol smo zabil še pol ure, da smo spet neuspešno iskal bankomat, da
smo na konc ugotovil, da se da s kartico plačat pa povsod. Kupl smo 3 burgerje
v Meku za probo in šli na dva pira. Licky bi hotu sm pa tja, da bi mel
internet, tko da mi je šel že pošten na živce, k se nismo premaknil nikamor sam
šetkal smo se iz enga šoping centra do druzga ko ene budale. Na konc smo šli do
plaže – da se mal zrelaksiramo, dol usedemo za pol ure (pa spet ni blo neta, pa
smo mogl spet it) – in takrat sm šele dojela, da smo v Santosu in ne Cubataotu,
k smo vidl tisto gnusno sidrišče številka 4 na kterem smo bli zadne 4 tedne.
Verjemte po tolkmu cajtu je bil pogled s plaže proti barkam velik lepši k pa
obratno:).
Kukrkol naročil smo si vsak eno capirnihno (licky bi rajs sladoled!! halo)
– za vse nepoučene: brazilski koktejl z limeto, kokosovo vodo, cukrom in mislem
da tekilo al neki podobnga – mal posedel pa pičil nazaj prot šopingu, da
najdemo net. Licky je pol pokazu eno gostilno, da smo šli na kafe in na
tortico, bla je pa najbl v kevdru, tko da se je pol pol ure prtožval, da ne
uleče, pa da dela počas, a ni čudn! Sm rekla nej bo tih, da je on hotu v to
gostilno. Pa da bi bla ta gostilna saj zuni, nč ne rečem, v najbl
klimatiziranmu šoping centru, poln k.. mam že teh zaprtih prostorov, jest hočem
ven. No kukrkol je pol nabijov še od tega neta do fertika in se mi je mal že
mešal, pa sm rekla, da grem jest pa zdej za 2h po svoje mal v šoping, pa da se
pol dobimo pr taksiju. Uglavnem sem si lepo na izi vzela in šla ke k sm že prej
vidla taprave brazilske japake po 16 bakul (6 evrov), ampak so mel sam 3 pare v
moji številki (ni glih 26, tko k sm hotla, ampak za silo bo). Nabavla sm še mal
fasnge in se pošetekala nazaj prot taksiju. Spotoma sm se ustavla še na eni
capirinhi (je pisal tud da majo wi-fi, pa ni blo nč s temu, ampak tud brez tega
je blo super, saj tko k si jest predstavlam frej dan v mestu). Mal sm še
poklepetala z možem tacajt, šla še v en supermarket po najnujnejše in se
prdužla našim dvema. Vmes se mi je strgala še največja možna vrečkla pred
prehodom za pešce, pa so mi kr 4je prskočil na pomoč, pa mi dal svoje vrečke in
pomagal zložit vse v njih. A neb mogla bit Brazilija kao neki nevarna pa zlobna
država? V Slovenij se neb noben ustavu, pa kr enmu tujcu pomagu z vrečkami!
Predn smo se vrnil nazaj sm še skočila v Meka po šejk pa po par burgerjev
za vsaga – noben ne govori anglešk, čist nč, btw tle, niti strawberry shake
niso zastopl – vidla spotoma še eno prodajalno Habajenosov (brazilske japanke)
k sm hotla še svetlo plave pa jih niso mel in že smo pičil nazaj proti »domu«.
Rezultat: zapravlenih 200 evrov, rahlo ošvohnena zarad capirinhe in srečna
za vola ubit! Dobr je blo dokler je trajal.
Zdej pa naprej za Argentino za ktero mamo skoz bl na sumu, da bomo spet na
sidru neki cajta, tko da je kr neki šans, da si bom Magellana narisala in pršla
dam že iz Argentine. To pa tud ni nič! Ampak zdej mam saj zalogo hrane in plato
pira, tko da ne problema zdržat še tale mesec.
Verjamem, da pa je tercotu že zdele mal muka, ko ni navajen tega barbe k ga
res šetka 100 na uro in dela še ful njegovga dela (prav skoz: ne more bit sam
palca, kdaj bo pa korenček? :D). Ampak prav, da tud ni tolk slab, k se bo dost
tud nauču tkole, sam živce mu pa pije k se temu barbi res jebe za posadko pa
naše blagostanje. Jest sm po tolk cajta že odporna na vse to, nega pa še jebe,
k tip res ni mel sreče že na prejšnji barki, ko niso mel več k pol leta plače
in same glupe porte, tko da tud če je bil port kukrtolk ok niso mogl dol, k
niso mel dnarja. Prav, da so enkrat vsa posadka skup mogl dat dnar, da jih je
šlo lahk par v mest s taksijem.
Kukrkol je tle bolš bit flegmatik, k edin tko greš domov s kukrtolk zdravo
glavo. Sej prov normaln ni noben, ampak če bi bli normalni neb šli niti na
barko delat :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar