…ognjemet, da se razumemo. Pa ja de. Še
zmeri smo na sidru, po zadnih podatkih se bomo premaknl v port 7.1., čeprov
glede na to, da je napovedan dež za nasledne par dni bomo šli verjetn not še
kasnej. Barko bi mogl novmu čartererju predat 7.1. (prazno), ampak to ne bo
niti slučajn mogoče, tko da se lahk nardi, da nam magellana in Kolumbijo
skenslajo. Bomo vidl še kako se bo vse skup odvijal. Drugač je bil pa tole en
najbolj depresivnih novih letov mojga lajfa, no razen tistga par let nazaj, k
sm bla bovna. Nič, nada, zilč, zero, nula! Niti pujsa (čeprov smo ga dobl, k
smo šli pred novim letom na notranje sidrišče po provišto), niti žurke, na konc
sm šla mal pred polnočjo ven do tistih dveh k sta bla na gvardij – gledala film
– sm misnla, da bomo skupi saj ognemet pogledal pa odšteval, pa je bil film bl
zanimiv, tko da sm ga sama gledala na drug stran barke. Ob polnoči so pol clo
prš na uno stran barke, k je gledala prot obali, pa en! mje clo vošču, ostala 2
(en se je predčasno prkazu na gvardijo) pa nula. Pol sm vidla še tercota, pa
tud ni niti namignu na čestitke, pol pa tud jest nism. Ko jih jebe vse, so oni
desci, bi mogl oni začet, zakva bi mogla pa vse jest. Okrašen tud nimamo nič,
ker se noben ni spovnu pa nič, jest se pa tud ne mislem ubijat, če se noben od
ostalih 20ih ne zmisle. Recimo noštromota nism vidla že več k en tedn, sploh ne
vem če gre kej ven iz kabine (pa bi mogu saj čez dan ribe lovit, al pa se
delat, da kej dela, oz. saj prkazat se ob 8ih zjutri zuni, pol pa če se gre tud
skrit mje vsen, saj tolk, da se vid, da kao pride na šiht) pa bi recimo on pa
tadrug mornar k z nemu dela mal okrasila barko. Pa nič. Uglavnem tist ognjemet
sm pogledala (itak smo predelč, da bi se ga neki ful vidl) in šla spat. Prava
beda. Vi pa doma vsi veseli, če pa že ne veseli pa saj v družbi. Res prov
depra, ni kej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar